Veliko povečerje

S Vikipedije, slobodne enciklopedije

Veliko povečerje je oblik bogosluženja u pravoslavlju. Veliko povečerje je stari, prvobitni oblik povečerja koji nije skraćen. Skraćen oblik se naziva Malo povečerje. Bogosluženje Veliko povečerje je ograničeno samo na posebne prilike. Koristi se samo tokom četiri sedmična dana (od ponedeljka do četvrtka) Velike Četrdesetnice, kao i na navečerja Božića i Bogojavljenja.

Povečerje je drugo bogosluženje po redu i sledi posle Večernje. Vrši se posle večere i pre odlaska na spavanje. Sadržaj Velikog povečerja je molitva pred spavanje – zahvalnost za početak noći, za noćni mir posle dnevnog rada. Takođe je i sećanje na silazak Hristov u Ad i sećanje na smrt.

U početku Povečerje je bila molitva u manastirima koju su monasi individualno čitali u kelijama.

Služba Veliko povečerje se sastoji iz tri dela. U svakom delu postoje posebne pesme tj. molitvoslovlja. U prvom delu to je pesma „S nama je Bog“ iz Knjige Proroka Isaije, u drugom to je molitva cara Manasije „Gospode Svedržitelju“, dok se u trećem nalazi pesma „Gospode sila, s nama budi“. Tokom prva četiri dana Velikog posta na Velikom povečerju se čita Veliki kanon Prepodobnog Andreja Kritskog.

Literatura[uredi | uredi izvor]