Vojvodstvo mazovsko
Vojvodstvo Mazovsko (polj. Województwo mazowieckie) je jedno od 16 Poljskih Vojvodstava. Osnovano je 1999. godine od Varšavskog, Ćehanovskog, Radomskog, Ostroleckog, Sijedlackog, Plockog, dela Skijernjevickog, Bijalskopodalskog i Lomžinjskog vojvodstva. Nalazi se u istočnom delu središnje Poljske.
| Vojvodstvo Mazovsko | |
|---|---|
.png) | |
| Država |  Poljska |
| Admin. centar | Varšava |
| Vojvoda | Jacek Kozlovski |
| Površina | 35.558 km2 |
| Stanovništvo | 2008. |
| — broj st. | 5.188.488 |
| — gustina st. | 145,92 st./km2 |
| Registarske tablice | W, A |
| Urbanizacija | 64,7% |
| Zvanični veb-sajt | |
Trenutno se razmatra projekat po kome bi se Varšava izdvojila iz regiona kao nezavisno vojvodstvo, a sedište Mazovskog vojvodstva prenelo u neki drugi grad, npr. u Radom ili Plock. Ipak, najbitniji su ekonomski razlozi, tako da bi isključivanje Varšave iz okvira Mazovskog vojvodstva u ovom trenutku onemogućilo da ona koristi strukturalne fondove EU (jer oni zavise od srednjeg dohodka po glavi stanovnika). U budućnosti, kada srednji dohodak u vojvodstvu bude bio viši, osamostaljenje Varšave će ostaviti mogućnost daljeg dobijanja sredstava iz fondova.
Geografija[uredi | uredi izvor]
Najveći gradovi u vojvodstvu (podaci u hiljadama) su:
- Varšava - 1690,8
- Radom - 227,9
- Plock - 127,9
- Sjedlice - 76,9
- Ostrolenka - 54,1
Položaj[uredi | uredi izvor]
Vojvodstvo Mazovsko se nalazi u istočnom delu središnje Poljske i graniči se sa sledećim vojvodstvima:
Zaštita prirode[uredi | uredi izvor]
Po podacima iz 2000. godine površina svih zaštićenih terena u vojvodstvu iznosi 1053439,9 ha, što predstavlja 29,6% površine vojvodstva.
Na terenu vojvodstva se nalazi:
- 1 nacionalni park
- 9 krajobrazovih parkova (park u kome je moguće vršiti industrijske delatnosti ali u ograničenom obimu)
- 171 rezervata prirode
- 62 terena zaštićene prirode
Administrativna podela[uredi | uredi izvor]
Mazovsko vojvodstvo se sastoji od 42 povjata. Povjati se dele na 314 opština — 35 gradskih, 50 gradsko-seoskih i 229 seoskih.
- povjat bjalobžeski (powiat białobrzeski)
- povjat ćehanovski (powiat ciechanowski)
- povjat gavrolinjski (powiat garwoliński)
- povjat gostinjinjski (powiat gostyniński)
- povjat grođiski (powiat grodziski)
- povjat grojecki (powiat grójecki)
- povjat kozjenjicki (powiat kozienicki)
- povjat legionovski (powiat legionowski)
- povjat lipski (powiat lipski)
- povjat losicki (powiat łosicki)
- povjat makovski (powiat makowski)
- povjat minjski (powiat miński)
- povjat mlavski (powiat mławski)
- povjat novodvorski (powiat nowodworski)
- povjat ostrolencki (powiat ostrołęcki)
- povjat ostrovski (powiat ostrowski)
- povjat otvocki (powiat otwocki)
- povjat pjasečinjski (powiat piaseczyński)
- povjat plocki (powiat płocki)
- povjat plonjski (powiat płoński)
- povjat pruškovski (powiat pruszkowski)
- povjat pšasniski (powiat przasnyski)
- povjat pšisuski (powiat przysuski)
- povjat pultuski (powiat pułtuski)
- povjat radomski (powiat radomski)
- povjat sjedlecki (powiat siedlecki)
- povjat sjerpecki (powiat sierpecki)
- povjat sohačevski (powiat sochaczewski)
- povjat sokolovski (powiat sokołowski)
- povjat šidlovjecki (powiat szydłowiecki)
- povjat zapadno varšavski (powiat warszawski zachodni)
- povjat vengrovski (powiat węgrowski)
- povjat volominjski (powiat wołomiński)
- povjat viškovski (powiat wyszkowski)
- povjat zvolenjski (powiat zwoleński)
- povjat žurominjski (powiat żuromiński)
- povjat žirardovski (powiat żyrardowski)
- gradski povjat Ostrolenka (Ostrołęka)
- gradski povjat Plock (Płock)
- gradski povjat Radom (Radom)
- gradski povjat Sjedlce (Siedlce)
- gradski povjat Varšava (Warszawa)
Gradovi[uredi | uredi izvor]
U Mazovskom v ojvodstvu se nalazi 85 gradova, od toga 5 gradova imaju status povjata i 30 status opštine.
Njihova površina i broj stanovnika su sledeći (2004):
Bjalobžegi (polj. Białobrzegi) (751 ha – 7246 st.)
Bježunj (polj. Bieżuń) (1207 ha – 1922 st.)
Blonje (polj. Błonie) (912 ha – 12159 st.)
Brok (polj. Brok) (2805 ha – 1912 st.)
Brvinov (polj. Brwinów) (1006 ha – 11633 st.)
Hožele (polj. Chorzele) (1751 ha – 2745 st.)
Ćehanov (polj. Ciechanów) (3284 ha – 46545 st.)
Drobin (polj. Drobin) (964 ha – 3007 st.)
Garvolin (polj. Garwolin) (2208 ha – 15747 st.)
Gombin (polj. Gąbin) (2816 ha – 4139 st.)
Glinojeck (polj. Glinojeck) (737 ha – 3116 st.)
Gostinjin (polj. Gostynin) (3231 ha – 19446 st.)
Gora Kalvarija (polj. Góra Kalwaria) (1372 ha – 10995 st.)
Grođisk Mazovjecki (polj. Grodzisk Mazowiecki) (1319 ha – 26276 st.)
Grojec (polj. Grójec) (852 ha – 14758 st.)
Halinov (polj. Halinów) (284 ha – 3210 st.)
Ilža (polj. Iłża) (1583 ha – 5223 st.)
Jozefov (polj. Józefów) (2392 ha – 17415 st.)
Kalušin (polj. Kałuszyn) (1229 ha – 2875 st.)
Karčev (polj. Karczew) (2811 ha – 10502 st.)
Kobilka (polj. Kobyłka) (2005 ha – 17408 st.)
Konstanćin-Jezjorna (polj. Konstancin-Jeziorna) (1710 ha – 16391 st.)
Kosov Lacki (polj. Kosów Lacki) (1157 ha – 2159 st.)
Kozjenjice (polj. Kozienice) (1045 ha – 18826 st.)
Legionovo (polj. Legionowo) (1360 ha – 50484 st.)
Lipsko (polj. Lipsko) (1570 ha – 5962 st.)
Laskažev (polj. Łaskarzew) (1535 ha – 4919 st.)
Lohov (polj. Łochów) (1335 ha – 6422 st.)
Lomjanki (polj. Łomianki) (840 ha – 14749 st.)
Losice (polj. Łosice) (2375 ha – 7114 st.)
Makov Mazovjecki (polj. Maków Mazowiecki) (1030 ha – 10022 st.)
Marki (polj. Marki) (2601 ha – 22019 st.)
Milanovek (polj. Milanówek) (1352 ha – 15368 st.)
Minjsk Mazovjecki (polj. Mińsk Mazowiecki) (1312 ha – 36791 st.)
Mlava (polj. Mława) (3550 ha – 29693 st.)
Mogjelnjica (polj. Mogielnica) (1298 ha – 2506 st.)
Mordi (polj. Mordy) (454 ha – 1835 st.)
Mščonov (polj. Mszczonów) (856 ha – 6269 st.)
Mišinjec (polj. Myszyniec) (1074 ha – 2999 st.)
Nasjelsk (polj. Nasielsk) (1267 ha – 7250 st.)
Nove Mjasto nad Pilicom (polj. Nowe Miasto nad Pilicą) (1114 ha – 3941 st.)
Novi Dvor Mazovjecki (polj. Nowy Dwór Mazowiecki) (2827 ha – 27431 st.)
Ostrolenka (polj. Ostrołęka) (2900 ha – 54194 st.)
Ostrov Mazovjecka (polj. Ostrów Mazowiecka) (2209 ha – 22510 st.)
Otvock (polj. Otwock) (4733 ha – 42606 st.)
Ožarov Mazovjecki (polj. Ożarów Mazowiecki) (575 ha – 8071 st.)
Pjasečno (polj. Piaseczno) (1633 ha – 34603 st.)
Pjastov (polj. Piastów) (583 ha – 23394 st.)
Pilava (polj. Pilawa) (662 ha – 4109 st.)
Pionki (polj. Pionki) (1834 ha – 20088 st.)
Plock (polj. Płock) (8806 ha – 128145 st.)
Plonjsk (polj. Płońsk) (1138 ha – 22231 st.)
Podkova Lesna (polj. Podkowa Leśna) (1010 ha – 3794 st.)
Pruškov (polj. Pruszków) (1915 ha – 54727 st.)
Pžasniš (polj. Przasnysz) (2516 ha – 17001 st.)
Pšisuha (polj. Przysucha) (698 ha – 6165 st.)
Pultusk (polj. Pułtusk) (2283 ha – 19130 st.)
Raćonž (polj. Raciąż) (382 ha – 4601 st.)
Radom (polj. Radom) (11171 ha – 228290 st.)
Rađimin (polj. Radzymin) (2332 ha – 7630 st.)
Rožan (polj. Różan) (667 ha – 2688 st.)
Serock (polj. Serock) (1248 ha – 3572 st.)
Sjedlice (polj. Siedlce) (3187 ha – 76913 st.)
Sjerpc (polj. Sierpc) (1860 ha – 18840 st.)
Skarišev (polj. Skaryszew) (2749 ha – 3866 st.)
Sohačev (polj. Sochaczew) (2613 ha – 38302 st.)
Sokolov Podlaski (polj. Sokołów Podlaski) (1750 ha – 18361 st.)
Sulejovek (polj. Sulejówek) (1951 ha – 18362 st.)
Šidlovjec (polj. Szydłowiec) (2193 ha – 12195 st.)
Tarčin (polj. Tarczyn) (524 ha – 3845 st.)
Tlušč (polj. Tłuszcz) (781 ha – 7162 st.)
Varka (polj. Warka) (2578 ha – 11016 st.)
Varšava (polj. Warszawa) (51690 ha – 1689559 st.)
Vengrov (polj. Węgrów) (3550 ha – 12561 st.)
Volomin (polj. Wołomin) (1732 ha – 36486 st.)
Viškov (polj. Wyszków) (2078 ha – 26755 st.)
Višogrod (polj. Wyszogród) (1387 ha – 2862 st.)
Vismježice (polj. Wyśmierzyce) (1656 ha – 909 st.)
Zakročim (polj. Zakroczym) (1951 ha – 3413 st.)
Zompki (polj. Ząbki) (1113 ha – 22571 st.)
Zjelonka (polj. Zielonka) (7923 ha – 17065 st.)
Zvolenj (polj. Zwoleń) (1578 ha – 8195 st.)
Želehov (polj. Żelechów) (1214 ha – 4029 st.)
Žuromin (polj. Żuromin) (1111 ha – 8742 st.)
Žirardov (polj. Żyrardów) (1435 ha – 41554 st.)
Neka seoska naselja[uredi | uredi izvor]
Vidi još[uredi | uredi izvor]
Spoljašnje veze[uredi | uredi izvor]
| Međunarodne | |
|---|---|
| Državne | |
| Geografske | |
| Ostale | |