Spomenik junacima Varšavskog geta
![](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/af/Getto_Pomnik_Bohaterow.jpg/300px-Getto_Pomnik_Bohaterow.jpg)
Spomenik junacima geta je spomenik u glavnom gradu Poljske podignut u sećanju na Ustanak u varšavskom getu.
Prvi spomenik[uredi | uredi izvor]
Nakon gušenja ustanka, od varšavskog geta ostale su samo izgorele ruševine, koje su kasnije Nemci sravnili sa zemljom. 1946. godine usred ostataka geta postavljen je prvi spomenik - okrugla kamena ploča u vodoravnom položaju, delo arhitekte Leona Mareka Suzina.[1] Spomenik je otkriven 16. aprila 1946. godine.
Drugi spomenik[uredi | uredi izvor]
1947. godine je Natan Rapaport, jevrejski vajar rođen u Varšavi, u saradnji sa Leonom Suzinom izradio spomenik od švedskih labradoritski blokova, koje je inače ministar Rajha Albert Šper bio namenio za izgadnju spomenika pobede. Otvaranje je usledilo 19. aprila 1948.[1]
Spomenik se sastoji od jedanaest metara visoke kamene stele u čijoj se sredini nalazi bronzana skulptura. Na stranama spomenika se nalazi po jedna bronzana menora. Kopije ovih skulptura se nalazi u Jad Vašem muzeju u Jerusalimu. Na poleđini stele je uklesan prikaz povorke žrtava holokausta.
Spomenik je pao u žižu svetske medijske javnosti decembra 1970. prilikom pokleka Vilija Branta pred ovim zdanjem.[2]
![](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9a/Warsaw_Ghetto_destroyed_by_Germans%2C_1945.jpg/650px-Warsaw_Ghetto_destroyed_by_Germans%2C_1945.jpg)
Galerija[uredi | uredi izvor]
-
Natpis na spomen ploči iz 1946.
-
Prvi spomenik iz 1946.
-
Drugi spomenik
-
Spomenik noću
-
Skulptura
Reference[uredi | uredi izvor]
- ^ a b Anna Szczepan-Wojnarowska. „Pomnik Bohaterów Getta przy ul. Zamenhofa - Miejsca martyrologii - Zabytki - Warszawa - Wirtualny Sztetl”. Sztetl.org.pl. Pristupljeno 08. 12. 2012.
- ^ Heinrich August Winkler (2007). Germany : the long road west. Vol. 2, 1933-1990. Oxford University Press. str. 264—. ISBN 978-0-19-926598-5. Pristupljeno 1. 12. 2014.
Literatura[uredi | uredi izvor]
- Heinrich August Winkler (2007). Germany : the long road west. Vol. 2, 1933-1990. Oxford University Press. str. 264—. ISBN 978-0-19-926598-5. Pristupljeno 1. 12. 2014.