Volhvi

Volhvi (stsl. влъхвꙑ) u slovenskom paganstvu označava žrečeve^[1], dobre magove, gatare, proricače^[2], lekare. Reč je u srodstvu sa arhaičnim rečima volšebnik u značenju čarobnjak i volšebništvo u značenju čaranje, magija^[3].

Poklonjenje mudraca, Kremikovski manastir, Bugarska

Volhvima su se nazivali drevni slovenski žreci, koji, osim što su služitelji bogova, vršili su i razne magijske obrede u korist roda, plemena ili radi upravljanja prirodnim stihijama. Pripisivalo im se i umeće proricanja budućnosti^[4]. Uopšteno, bili su oruđe bogova, pomagali su očuvanje vrhovnog božanstvenog zakona Pravde i imali su jako izražene šamanske funkcije.

U smislu paganskih žrečeva, zvezdara, pojam volhvi je upotrebljen i u crkvenoslovenskoj Bibliji^[5]. U Novom zavetu (Matej 2:1,2) trojica volhva (mudraca), vođeni Vitlejemskom zvezdom, idu da se poklone novođenom Isusu Hristu i da mu prinesu darove.

Danas termin volhvi samozvano koriste i lideri savremenih slovenskih paganskih opština, najrasprostranjenijih u Rusiji i Ukrajini (vidi Rodnoverje).

Reference[uredi | uredi izvor]

^ Averincev, Sergeй Sergeevič (25. 8. 2022). „Velikiй knяzь – Voshodящiй uzel orbitы”. Ur.: Osipov, Юriй Sergeevič. Volhvы (na jeziku: ruski) (2006 izd.). str. 676. ISBN 5-85270-334-6. Pristupljeno 13. 2. 2024.
^ Petruhin, Vladimir Яkovlevič (2002). „Slavяnskaя mifologiя : эnciklopedičeskiй slovarь”. Ur.: Tolstaя, Svetlana Mihaйlovna. Volhvы (PDF) (na jeziku: ruski) (2. isprav. i dop. izd.). Moskva: Meždunarodnыe otnošeniя. str. 89—90. ISBN 5-7133-1069-8. Pristupljeno 13. 2. 2024.
^ Nikolaevič, Medvedь Aleksandr (2013). „Vračevanie v Drevneй i srednevekovoй Rusi i ego izučenie v sovremennoй istoriografii”. Vestnik RGGU. Seriя: Literaturovedenie. Яzыkoznanie. Kulьturologiя (na jeziku: ruski). Moskva (10 (111)): 167—183. ISSN 2073-6355. Pristupljeno 13. 2. 2024.
^ Lavkievskaя, Elena Evgenьevna (2004). „Koldun”. Ur.: Tolstoй, Nikita Ilьič. Slavяnskie drevnosti: Эtnolingvističeskiй slovarь (na jeziku: ruski). Moskva: Meždunarodnыe otnošeniя. str. 528—534. ISBN 5-7133-1207-0. |access-date= zahteva |url= (pomoć)
^ Evangelie ot Matfeя na cerkovnoslavяnskom яzыke (na jeziku: crkvenoslovenski). Pristupljeno 13. 2. 2024.

Vidi još[uredi | uredi izvor]

[1] Averincev, Sergeй Sergeevič (25. 8. 2022). „Velikiй knяzь – Voshodящiй uzel orbitы”. Ur.: Osipov, Юriй Sergeevič. Volhvы (na jeziku: ruski) (2006 izd.). str. 676. ISBN 5-85270-334-6. Pristupljeno 13. 2. 2024.

[2] Petruhin, Vladimir Яkovlevič (2002). „Slavяnskaя mifologiя : эnciklopedičeskiй slovarь”. Ur.: Tolstaя, Svetlana Mihaйlovna. Volhvы (PDF) (na jeziku: ruski) (2. isprav. i dop. izd.). Moskva: Meždunarodnыe otnošeniя. str. 89—90. ISBN 5-7133-1069-8. Pristupljeno 13. 2. 2024.

[3] Nikolaevič, Medvedь Aleksandr (2013). „Vračevanie v Drevneй i srednevekovoй Rusi i ego izučenie v sovremennoй istoriografii”. Vestnik RGGU. Seriя: Literaturovedenie. Яzыkoznanie. Kulьturologiя (na jeziku: ruski). Moskva (10 (111)): 167—183. ISSN 2073-6355. Pristupljeno 13. 2. 2024.

[4] Lavkievskaя, Elena Evgenьevna (2004). „Koldun”. Ur.: Tolstoй, Nikita Ilьič. Slavяnskie drevnosti: Эtnolingvističeskiй slovarь (na jeziku: ruski). Moskva: Meždunarodnыe otnošeniя. str. 528—534. ISBN 5-7133-1207-0. |access-date= zahteva |url= (pomoć)

[5] Evangelie ot Matfeя na cerkovnoslavяnskom яzыke (na jeziku: crkvenoslovenski). Pristupljeno 13. 2. 2024.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]